MOLAO TŠWETŠOPELE YA TEKATEKANO LE THIBELO YA KGETHOLLO YE E SA LOKAGO WA 4 WA 2000
Ka ntle le ge go laeditšwe ka tsela ye nngwe
Bjalo ka ge o fetotšwe ke
Molaophetošwa wa Tšwetšopele ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethollo ye e sa Lokago 52 wa 2002
Molaophetošwa wa Bobedi wa Merero ya Tirelo ya Semolao wa 55 wa 2003
Molaophetošwa wa Merero ya Tirelo ya Semolao wa 22 wa 2005
MOLAO
Go diragatša karolo 9 bala le hlogwana 23 ya Šetule 6 ya Molaotheo wa Repabliki wa Afrika Borwa wa 1996, gore ggo thibelwe le go iletšwa kgethologanyo ye e sa lokago le tlaišo; go tšwetšapele tekatekano le go fediša kgethologanyo ye e sa lokago; go thibela le go iletša polelo ya lehloyo; le go fa sebaka go merero ye e amanago le dilo tše.
Ketapele
Tiišetšo ya temokrasi mo nageng ya rena e hloka phedišo ya go se lekalekane ya maemo a leago le a ekonomi, kudukudu tše di beakantšwego ka tlhago ya yona, tšeo bakilwego historing ya rena ke pušo ya bokoloniale, mmušo wa kgethologanyo ya semerafe le gorena ga bannna, tšeo di tlišeditšego batho ba bantši mahloko le tlaišego.
Le ge e le gore tšwelopele ye kgolo e bile gona ka kagoleswa le mo go fetoleng e setšhaba sa rena le dihlongwa, tlhokego ya tekatekano yao go se sepele ka peakanyo le kgethologanyo ye e sa lokago di dula di ikepetše mo dibopegoong tša leago ditlwaelo le maitshwaro, gomme di nyatša maikemišetšo a temokrasi ya molaotheo wa rena;
Motheo wa go tšwelapele ka go lokiša maemo a ka mo go Molaotheo woo, gareng ga tše dingwe, e thekga maithswaro a tlhompho ya botho, tekatekano, tokologo le toka ya leago ka mo setšhabeng se se kopanego, setšhaba seo se se nago kgethologanyo ya semorafe le bong moo ka moka re ka go atlega;
Karolo ya 9 ya Molaotheo e hlagiša molao wa setšhaba go thibela goba go iletša kgethologanyo ye e sa lokago le go tšwetšapele go kgona go fihlelela tekatekano;
Se se ra gore tšwelopele, ka molao wo o ikgethilego le ditiro tše dingwe, ya batho bao ba ilego ba hlokomologwa nako ye fetilego, metse le dihlopha tša leago bao ba ilego ba amogwa naga le didirišwa tša bona, le go amogwa tlhompho ya bona ya botho le go tšwela pele go kgotlelela ditlamorago;
Molao wo o leka go nolofatša phetogo ya lebakanyana go setšhaba sa temokrasi, seo se kopanego ka go fapana ga sona, yeo e bonagetšego ka dikamano tša botho tšeo di hlokomelago le go ba pelotlhomogi, le go hlahlwa ke dihlongwa tša tekatekano, go loka, tekano, tšwelopele ya leago, toka, tlhompho ya botho le tokologo,
KA GE E DIRILWE MOLAO ke Palamente ya Repabliki ya Afrika Borwa, ka tsela ye e latelago:-
KGAOLO 1
DITLHALOŠO, DINEPO,TLHATHOLLO, DIHLONGWAHLAHLI LE TŠHOMIŠO YA MOLAO
Ditlhalošo
Dinepo tša Molao
Tlhathollo ya Molao
Tšhomišo ya Molao
KGAOLO 2
THIBELO, KILETŠO LE TLOŠO YA KGETHOLOGANYO YE E SA LOKAGO, POLELO YA LEHLOYO LE TLAIŠO
Thibelo le kiletšo ka kakaretšo ya kgethologanyo ye e sa lokago
Kiletšo ya kgethologanyo ye e sa lokago ka mabaka a semorafe
Kiletšo ya kgethologanyo ye e sa lokago ka mabaka a bong
Kiletšo ya kgethologanyo ye e sa lokago ka mabaka a bogole
Kiletšo ya polelo ya lehloyo
Kiletšo ya tlaišo
Kiletšo ya phatlalatšo le kgatišo ya tshedimošo yeo e nago le kgethollo ye e sa lokago
KGAOLO 3
BOIMA BJA BOPAKI LE TAETŠO YA GO LOKA GOBA GO SE LOKE
Boima bja bopaki
Kahlolo ya go loka goba go se loke
Polelo ya lehloyo le tlaišo ga di ka fase ga kahlolo ya go loka
KGAOLO 4
DIKGOROTSHEKO TŠA TEKATEKANO
Dikgorotsheko tša tekatekano le baswaraditulo
Karolo ya 16 emetšwe ke karolo 1 ya Molao wa 52 wa 2002.
Diklereke tša dikgorotsheko tša teketekano
Dihlatse
Melao le ditshepedišo tša kgorotsheko
Go thoma ditshepedišo go ya ka goba ka fase ga Molao
Maatla le mešomo ya dikgorotsheko tša tekatekano
KGAOLO 5
TŠWETŠOPELE YA TEKATEKANO
Boikarabelo bja kakaretšo go tšwetšapele tekatekano
Mošomo wa Mmušo wa go tšwetšapele tekatekano
Maikarabelo a batho bao ba šomago lefelong la setšhaba go tšwetšapele tekatekano
Boikgafo bja leago ke batho ka moka go tšwetšapele tekatekano
Dikgato tšeo di kgethegilego tša go tšwetšapele tekatekano mabapi le morafe, bong le bogole
Lenaneopontšho la ditirišo tše di sa lokago mafapheng a itšego
KGAOLO 6
DINEO TŠA KAKARETŠO LE PHETHAGATŠO YA MOLAO
Melawana
Phethagatšo ya Molao
Karolo 31 e emetšwe ke karolo 3 ya Molao 52 wa 2002.
KGAOLO 7
TEKOLO YA MOLAO, THAETLELE YE KOPANA LE GO THOMA
Tlhomo ya Komiti ya Tekolo ya Tekatekano
Maatla, mešomo le sebaka sa ofisi sa Komiti ya Tekolo ya Tekatekano
Theo ya taelo ka ga HIV/AIDS, mohlobo, maemo a ekonomi ya leago le maikarabelo a lapa le maemo.
Thaetlele ye kopana le mathomo
KGAOLO 1
DITLHALOŠO, DINEPO, TLHATHOLLO, DIHLONGWAHLAHLI LE TŠHOMIŠO YA MOLAO
Ditlhalošo
Ka gare ga molao wo, ka ntle le ge kamano e laetša ka mokgwa o mong-
mengwaga' e akaretša maemo a go hlokišwa le a go ba ntle le tšhireletšo ao batho ba bilego go wona ka baka la mengwaga ya bona, kudukudu bao ba šetšego ba godile;
klereke ya kgorotsheko ya tekatekano' e ra klereke ya kgorotsheko ya tekatekano ye e filwego maemo goba a kgethilwego go ya ka karolo 17, bala le karolo 31, le gona e akaretša tšhupetšo ye nngwe le ye nngwe go 'klereke';
Khomišene ya Tekatekano ya Bong' e ra gore Khomišene ya Tekatekano ya Bong ye go boletšwego ka yona ka go karolo 187 ya Molaotheo;
mmelaedi' e ra motho yo mongwe le yo mongwe yo a bolelago gore go bile le tlolo efe goba efe Molao e bile a dira ditshepedišo go ya ka Molao;
Molaotheo' o ra Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa, 1996 (Molao 108 wa 1996);
sehlongwa sa molaotheo' ke gore dihlongwa tše dingwe le tše dingwe tša maleba tšeo di thekgago temokrasi ya molaotheo ye go boletšwego ka yona ka go Kgaolo 9 ya Molaotheo le gona e akaretša Lekgotla la Dipolelo Ka Moka Tša Afrika Borwa;
Kgoro' e ra gore Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo;
Kgethologanyo' e ra gore tiro ye nngwe le ye nngwe goba go tlogela, go akaretša le pholisi, molao, pušo, tirišo, maemo goba maemo seo se lebanego goba se sego sa lebana -
a rweša boima, ditshwanelo goba disadvantage on; goba b go thiba mehola, menyetla goba dithušo go tšwa go,
Motho yo mongwe le yo mongwe ga tee goba gantši go mabaka ao a ileditšwego;
tekatekano' e akaretša boipshino bja ditokelo le ditokologo ka botlalo le ka go lekana bjalo ka ge go akantšwe ka gare ga Molaotheo le gona e akaretša tekatakano ya de jure le de facto gape le tekatekano go ya ka dipoelo;
kgorotsheko ya tekatekano' e ra kgorotsheko ka ge go akantšwe ka mo go karolo 16, bala le karolo 31, o be o akaretše tšhupetšo ye nngwe le ye nngwe go 'kgorotsheko';
maikarabelo a lapa' a ra maikarabelo mabapi mogatša wa mmelaedi, modirišani, mofepša, ngwana goba maloko a mangwe a lapa go ya ka gore ke mang wa leloko yo a tšeago maikarabelo a go hlokomela le go thekga;
boemo bja lapa' bo akaretša boleloko/boloko ka gare ga lapa le ka go leago, setšo le ditokelo tša molao le dikholofelo tšeo di amanago le boemo bjo bjalo;
tlaišo' e ra gore maitshwaro ao a sa nyakegego ao a phegelelago goba a lego kotsi le go nyatša, gatelela goba go hloala lefelo la lehloyo goba go boifiša goba e ya hlakantšhwa go fenya boineelo ke ditlamorago tše bothata tša nnete goba tša go tšhošetša tšeo di tswalanego le-
a thobalano, bong goba thobalano ya bong botee goba bja go fapana, goba b boleloko bja motho goba boleloko bja go ikgodiša bja sehlopa seo se bonwego ke letee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego goba leswao leo le amanago le sehlopa se bjalo;
bong-gare ' go ra gore pharologanyo ya bong ye e sa tlwaelegago, yeo motho a belegilwego ka yona;
Tlhalošo ya 'bong-gare' e tsentšwe ke karolo16 (a) ya Molao 22 wa 2005.
maemo a lenyalo' a akaretša maemo goba lebaka la go ba o sa nyala/nyalwa, nyetše/nyetšwe, o hladile/hladilwe, o le mohlolo/mohlologadi goba o le ka gare ga kamano, goba dira bjalo le motho wa bong botee goba bja go fapana, go akaretša le boineelo mo thekgong ye e neelanwago kamanong;
Tona' go ra gore Tona ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo;
mohlobo' go ra gore setlogo sa serafe goba sa bosetšhaba le go akaretša mekgwa ye e amanego le lehloyo la batšwakantle le dikgopolo tše dingwe tše di sa lokago tšeo di nago le tlhago ya kgethollo eupša ga di akaretše ditokelo le ditshwanelo tšeo ka tlwaelo di amanago le boagi;
motho' go akaretšwa motho yo a nago le taolo ya molao, setho seo se ikemego seo se se nago taolo ya semolao, sehlopha goba legoro la batho;
boimana' go akaretša maemo se sengwe le se sengwe seo se amanago le boimana, maikemišetšo a boimana, kgonagalo ya boimana, goba phedišo ya boimana;
laeditšwego' go ra gore ye e laeditšwego ke molawana go ya ka Molao wo;
mosepedišamodiro' go ra gore mosepedišamodiro wa kgorotsheko ya tekatekano ka ge e akantšwe ka gare ga karolo 16, bala le karolo 31;
mabaka a kiletšo ke-
a mohlobo, bong, boimana, boemo bja lenyalo, morafe goba botšo ka leago, mmala, kgahlego ya tša thobalano go batho ba bong botee goba bjo bo fapanago bogolo, bogole, bodumedi, maikutlo, tumelo, setšo, polelo le pelego; goba b lebaka le lengwe le le lengwe moo kgethollo e ithekgilego ka lona lebaka leo le lengwe-
i le hlola goba le tiiša mokgwa wa go se loke;
ii nyatša tlhompho ya botho;goba iii ama ka go se loke boipshino bja go lekana bja ditokelo tša motho le ditokollo ka mokgwa wo o hlonamego go fihla mo e lego gore e lekantšhwa le kgethollo ka lebaka leo le lego ka mo go temana a;
molawana' o ra gore molawana go ya ka Molao wo;
mofetodi ' go ra gore motho yo mongwe le yo mongwe yo magato a semolao a bewago kgahlanong le yena go ya ka Molao wo;
lefapha' le ra gore lefapha le lengwe le le lengwe leo go boletšwego ka lona ka mo go karolo 29, le akaretša mafapa ao a tšweleditšwego ka mo go Šetule;
Tlhalošo ya 'bong' e tsentšwe ke karolo 16 (b) ya Molao 22 wa 2005.
maemo a ekonomi le leago' a akaretša maemo a leago goba a ekonomi goba maemo ao a lemogilwego a motho yo amilwego ke bodiidi, maemo a fase a thwalo goba go hloka goba magwalo a dithuto a maemo a fase;
Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa' e ra gore Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa ye go boletšwego ka yona mo go karolo 184 ya Molaotheo;
Mmušo' o akaretša-
a kgoro ye nngwe le ye nngwe ya Mmušo goba taolo ka mo go bosetšhaba, profense goba tikologo ya mmušo wa selegae;
b ye nngwe le ye nngwe yeo e dirago ka mešomo ya semmušo goba sehlongwa/kago-
i tšeo di šomišago maatla goba di dirago mošomo go ya ka Molaotheo goba Molaotheo wa profense; goba ii tšeo di šomišago maatla a setšhaba goba ba dira mošomo wa setšhaba go ya ka molao/tlhakamolao wo mongwe le wo mongwe goba ka fase ga molao wa setlwaedi goba setšo
Molao wo' o akaretša molawana wo mongwe le wo mongwe wo o dirilwego go ya ka Molao wo.
Tšatšikgwedi la go thoma ga karolo 1: 1 Setemere 2000.
Dinepo tša Molao
Dinepo tša Molao wo ke-
a ke go diragatša peomolao ye e nyakwago ke karolo 9 ya Molaotheo;
b go fa tiro go lengwalo le moya wa Molaotheo, gagolo-
i tekatekano ya boipshino bja ditokelo ka moka le ditokologo ke motho yo mongwe le yo mongwe ii tšweletšopele ya tekatekano;
iii mehola ya go hloka kgethollo ya semorafe le bong yeo e hwetšwago ka mo go karolo 1 ya Molaotheo;
iv thibelo ya kgethollo ye e sa lokago le tšhireletšo ya tlhompho ya botho bjalo ka ge di akantšwe ka mo go dikarolo 9 le 10 tša Molaotheo;
v kiletšo ya go bolela ka lehloyo, leo le ithekgilego ka semorafe, mohlobo, bong goba bodumedi, yeo e tlišago pherekanyo go hlola tshenyo ka ge e akantšwe ka mo go karolo 16 2 c ya Molaotheo le karolo 12 ya Molao wo;
c go fa mekgwa ya go nolofatša phedišo ya kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo le tlaišo, gagolo go mabaka a semorafe,bong le bogole;
d go fa tshepedišo go ka hwetša maemo ao ka fase ga wona go ka bonwago kgethollo ye e sa lokago;
e go fa mekgwa ya go ruta setšhaba le go phagamiša temogo ya setšhaba ka bohlokwa bja tšweletšopele ya tekatekano le go fenya kgethollo ye e sa lokago,polelo ya lehloyo le tlaišo;
f go fa ditharollo go batšwasehlabelo ba kgethollo ye e sa lokago,polelo ya lehloyo le tlaišo le go batho bao ditokelo tša bona tša tekatekano di gatakilwego;
g go beya mekgwa ya go tšwetša pele batho bao ba hlokomologilwego ka lebaka la kgethollo ye e sa lokago;
h go nolofatša go tšwela pele ga tiragatšo ya ditshwanelo tša molao wa boditšhabatšha go akaretša le ditshwanelo tša dikwano go ya ka, gare ga tše dingwe, Kgobokano ka ga Tlošo ya Dibopego Ka Moka tša Kgethollo ya Semorafe le Kgobokano ka ga Tlošo ya Dibopego Ka Moka tša Kgethollo kgahlanong le Basadi.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 2: 1 Setemere 2000.
Tlhathollo ya Molao
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a šomišago Molao wo o swanetše go hlatholla dineelo tša wona go fa maatla go-
a Molaotheo, dineelo tšeo di akaretšago tšweletšopele ya tekatekano ka tlhakamolao le mekgwa ye mengwe yeo dirilwego go šireletša goba tšwetša pele batho bao ba hlokomologilwego mo nakong ye e fetilego le kgethollo ye e sa lokago ya gona bjale;
b Matseno, dinepo le dikgopolo tša motheo tšeo di hlahlago tša Molao wo, ka gona o diragatša tša moya, kgopolo le dinepo tša Molao wo.
Motho yo mongwe le yo mongwe yo a hlathollago Molao wo a ka no ela hloko ya-
a molao wo mongwe le wo mongwe wa maleba goba tsela ya tshepedišo go ya ka molao;
b imolao wa boditšhabatšhaba, gagolo dikwano tša boditšhabatšhaba tšeo go boletšwego ka tšona ka mo go karolo 2 le molao wa boditšhabatšhaba wa setlwaedi;
c molao wa ka ntle wo o bapetšegago .
motho yo mongwe le yo mongwe yo a šomišago goba a hlathollago Molao wo o swanetše go ela hloko kamano ya ngangišano le maikemišetšo a Molao wo.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 3: 1 Setemere 2000.
Ka go kahlolo ye nngwe le ye nngwe ya magato a molao ao a tšerwego go ya ka goba ka fase ga Molao wo, dihlongwa tša tlhahlo tše di latelago di swanetše go somišwa:
a Go potlakiša le go sepetša mo e sego ga semmušo ga melato, mo e lego gore go nolofatša botšeakarolo/ go tšea karolo ke maloko go tšhepetšo ya magato a molao;
b phihlelelo go toka go batho ka moka ka mo go dikopano tša go ahlahla ditaba tša maleba tša Tirelo ya Semolao le tharollo ya ngangišano;
c tšhomišo ya melao ya tshepedišo go ya ka karolo 19 le mokgwa wa nolofata botšeakarolo/go tšeakarolo;
d tšhomišo ya mekgwa ya go phošolla goba ya go bušetša ka kopano le mekgwa ye e thibelago ka tlhago;
e tlhabollo ya bokgoni bjo bo ikgethilego le matlafatšo ya batho bao ba šomišago Molao wo go bona kgonagatšo ya phethagatšo le taolo ka gona.
ka go tšhomišo ya Molao wo tše di latelago di swanetše go lemogwa le go elwa hloko:
a Go ba gona ga tsela ya kgethollo le go se lekane, gagolo ka semorafe,bong le bogole ka go mahlakore ka moka a bophelo ka lebaka la kgethollo ye e sa lokago ye e fetilego le ya gona bjale, yeo e tlišitšego ke mmušo wa bokoloniale, tsela ya kgethologanyo le moo banna ba fiwago maatla a mantši le b nyakego ya go tšea magato mo go maemo ka moka go tloša kgethollo le go se lekane go go bjalo.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
Tšhomišo ya Molao
Molao wo o tlema Mmušo le batho ka moka.
Ge phapano ye nngwe le ye nngwe e lego maleba go bothata bjo go šoganwego le bjona ka mo go Molao wo bo tšwelela magareng ga Molao wo le dineelo tša molao wo mongwe le wo mongwe, ka ntle le Molaotheo goba Molao wa Palamente o bolela ka go fetola Molao wo, dineelo tša Molao wo di swanetše go bušaprevail.
Molao wo ga o šome go motho yo mongwe le yo mongwe le go fihla mo e lego gore Molao wa Tekatekanothwalong 1998 Molao 55 wa 1998, o wa šomišwa.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 5: 1 Setemere 2000.
KGAOLO 2
THIBELO, KILETŠO LE TLOŠO YA KGETHOLLO YE E SA LOKAGO, POLELO YA LEHLOYO LE TLAIŠO
Thibelo le kiletšo ka bophara ya kgethollo ye e sa lokago
Mmušo goba motho yoo mongwe le yo mongwe a ka se kgetholle ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho yo mongwe le yo mongwe.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 6: 1 Setemere 2000.
Kiletšo ya kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a semorafe
Go ya ka karolo 6, ga go na motho yo a ka kgethollwago ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho yo mongwe le yo mongwe ka mabaka a semorafe, go akaretša-
a phatlalatšo ya tshedimošo yeo e fošagetšego ye nngwe le ye nngwe goba kgopolo, yeo e sišinyago bogolo goba bonnyane bja semorafe bja motho yo mongwe le yo mongwe, go akaretša thumolo go, goba go tšeakarolo ka go, sebopego se sengwe le se sengwe sa bošoro bja semorafe;
b go kgatatema ka go tiro ye nngwe le ye nngwe yeo e ikemišeditsego go tšweletšapele, goba yeo e nago khuetšo ya go tšweletšapele, go kgetholla, go ya ka semorafe;
c go tlogela batho ba sehlopha sa mohlobo wo o itšeng ka fase ga molao goba tiro ye nngwe le ye nngwe yeo e bonagalago e le ya kgonthe eupša yeo e lego ka nnete e lebišitšwe go tiiša taolo ya go kgetholla ke sehlopha sa mohlobo wo o itšeng;
d neelo goba go tšwela pele go nea ditirelo tšeo di nyatšegago go sehlopha sa semorafe se sengwe le se sengwe, go bapetša le tše dingwe tša dihlopha tše dingwe tša semorafe;
e go gana ka phihlelelo go menyetla, go akaretša phihlelelo go ditirelo goba menyetla ya kontrata go fa ditirelo go elwe hloko, goba go palelwa ke go tšea magato go akaretša ka mo go kwagalago dinyakwa tša batho ba bjalo.
Kiletšo ya kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a bong
Go ya ka karolo 6, ga go na motho yo a ka kgethollago ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho yo mongwe le yo mongwe ka mabaka a bong, go akaretša-
a dikgaruru tšeo di ithekgilego ka bong;
b tshenyo/kgolofatšo ya ditho tša bosadi;
c tsela ya go thibela basadi go abelwa lefa/thoto ya lapa;
d tiro ye nngwe le ye nngwe, go akaretša setšo, setlwaedi goba tiro ya tša sedumedi, yeo e senyago tlhompho ya basadi le go nyatša teketekano gareng ga basadi le banna,go akaretša go nyatša tlhompho le boiketlo bja ngwana wa mosetsana;
e pholisi goba maitshwaro a mangwe le a mangwe ao ka tsela ye e sa lokago a fokotšago phihlelelo ya basadi go ditokelo tša naga, tšhelete, le didirišwa/ methopo ye mengwe;
f kgethollo ka mabaka a boimana;
g lgo fokotša phihlelelo ya basadi go ditirelo tša leago le mehola, ya go swana le ya maphelo, thuto le tšhireletšo ya leago;
h go gana ka phihlelelo go menyetla, go akaretša phihlelelo go ditirelo goba menyetla ya kontrata go fa ditirelo go elwe hloko, goba go palelwa ke go tšea magato go akaretša ka mo go kwagalago dinyakwa tša batho ba bjalo.
i tsela ya go se lekalekane ya phihlelelo go menyetla ke basadi ka lebaka la karologanyo ya bong go mešomo.
Kiletšo ya kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a bogole
Go ya ka karolo 6, ga gona motho yo a ka kgethollago ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho ofe goba ofe ka mabaka a bogole, go akaretša a go gana goba go tloša go tšwa go motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le bogole, senolofatši se sengwe le se sengwe seo se thekgago goba se kgontšhago seo se hlokegago gore ba šome mo setšhabeng;
b go tlola molao wa tirišo goba melawana ya Biro ya Afrika Borwa ya Kelomaemo yeo e laolago phihlelelo go tša tikologo;
c fgo palelwa ke go tloša mapheko ao a fokotšago goba go thibela ka tsela ye e sa lokago batho bao ba golefetšego go ipshina ka go lekana ka menyetla goba go palela ke go tšea magato ao a kwagalago go ka akaretša dinyakwa tša batho ba bjalo.
Kiletšo ya polelo ya lehloyo
Go ya ka neo ka mo go karolo 12, ga go na motho yo a ka gatišago, gaša, emela goba a bolela mantšu ao a ithekgilego ka e tee goba tše dintši tša mabaka ao a ileditšwego, kgahlanong le motho yo mongwe le yo mongwe, ao a ka hlaološwago bjalo ka ao a bontšhago maikemišetšo ao a lego molaleng a go-
b ba a kotsi goba go hlohloletša kotsi;
c tšweletšapele goba go phatlalatša lehloyo.
Ka ntle le kgethollo go ditharollo dife goba dife tša segae ka tlhago ka fase ga Molao wo, kgorotsheko e ka, go ya ka tumelelano le karolo 21 2 n le moo go lebanego, a iše molato wo mongwe le wo mongwe wo o šomago ka kgatišo, kemelelo, kgašo goba neelano ya polelo ya lehloyo bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolwana 1, go Molaodi wa Ditšhekišo tša Setšhaba ge a ne tokelo ya boahlodi go dihlongwa tša tshepedišo ya bosenyi go ya ka molao wa setlwaedi goba molao wa maleba.
Kiletšo ya tlaišo
Ga go motho yo a ka beago motho ofe goba ofe go tlaišo.
Kiletšo ya phatlalatšo le kgatišo ya tshedimošo yeo e nago le kgethollo ye e sa lokago
Ga go na motho yo a ka-
a phatlalatšago goba a gaša tshedimošo efe goba efe;
b gatišago goba a bontšha kwalakwatšo goba tsebišo efe goba efe,
Yeo e ka hlalošwago ka mo go kwagalago goba ya kwišišwa ka mo go kwagalago go bontšha maikemišetšo ao a lego molaleng go kgetholla ka tsela ye e sa lokago kgahlanong le motho ofe goba ofe: Ka ntle le ge e le go kgatha tema ka nnete (bona fide) mo go bokgoni bja go kgabiša, nyakišišo ya thuto le tša mahlale, go bega mo go lokilego e bile go nepegilego ka ga kgahlego ya setšhaba goba kgatišo ya tshedimošo efe goba efe, kwalakwatšo goba tsebišo go ya ka tumelelano le karolo16 ya Molaotheo, e se ya iletšwa ke karolo ye.
KGAOLO 3
BOIMA BJA BOPAKI LE TAETŠO YA GO LOKA GOBA GO SE LOKE
Boima bja bopaki
Ge mmelaedi a dira molato wa kgethollo ye e sa lokago ya kgonthe prima facie-
a moitšhireletši o swanetše go netefatša pele ga kgorotsheko, gore kgethollo ga se ya direga bjale ka ge go boletšwe; goba b moitšhireletši/mofetodi o swanetše go bontšha gore maitshwaro ga a ithekga ka le tee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego.
Ge e le gore kgethollo e diragetše-
a ka lebaka leo le lego ka go temana a ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego', ka fao ga se yeo e lokilgo, ka ntle le ge mofetodi a bontšha gore kgethollo ke yeo e lokileng;
b ka lebaka leo le lego ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego', ka gona ga se yeo e lokileng-
i ge le tee goba a mantši a maemo ao a beilwego ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego' le hweditšwe ; le ge ii ka ntle le ge moitšhireletši a bontšha gore kgethollo ke yeo e lokileng.
Go kala go loka goba go se loke
Ga se kgethollo ye e sa lokago go tšea magato ao a dirilwego go šireletša goba go tšwetšapele batho goba magoro a batho bao ba hlokišitšwego ke kgethollo ye e sa lokago goba maloko a dihlopha tše bjalo goba magoro a batho.
Go kala/bona ge e le gore moitšhireletši o bontšhitše gore kgethollo ke yeo e lokileng, tše di latelago di swanetše ke go elwa hloko:
a Kamano;
b mabaka ao go boletšwego ka wona ka mo go karolwana 3;
c ge e le gore kgethollo ka mo go kwagalago le ka mo go swanelago e fapanya magareng ga batho go ya ka mokgwa wo o kalegago wa go kwagala, e le ya motheo e bile e le ye e nyakegago go tiro yeo go boletšwego ka yona.
Mabaka ao go boletšwego ka wona ka mo go karolwana 2 b a akaretša tše di latelago:
a goba kgethollo e fokodiša goba mohlomong e tlo fokodiša tlhompho ya botho;
b khuetšo goba boima bjo bo lebeletšwego bja kgethollo go mmelaedi;
c maemo a mmelaedi mo setšhabeng le gore e ka ba o tlaišega go tšwa go mehlala ya go hlokomologwa goba ke wa sehlopha seo se tlaišegago go tšwa go mehlala ya go hlokomologwa ye bjalo;
d mohuta le bogolo bja kgethollo;
f goba kgethollo e na le boikemišetšo bja kgonthe;
g goba le gore kgethollo e phetha morero wa yona go fihla mo kae;
h goba go na le dithušo tše di thibelago gannyane le tša go hloka mohola gannyane go phetha morero;
i wgoba le gore moitšhireletši o tšere magato a bjalo ao a tšewago gore a kwagala go fihla kae mo go maemo a go-
i rarolla phokolo yeo e tšwago go goba e amana le e tee goba a mantši a mabaka ao a ileditšwego; goba ii go amogela phapano.
Polelo ya lehloyo le tlaišo ga di ka fase ga kahloglo ya go loka
Ka go melato ya polelo ya lehloyo le tlaišo karolo 14 ga e šome.
KGAOLO 4
DIKGOROTSHEKO YA TEKATEKANO
Ka maikemišetšo a Molao wo, gomme go latetšwe mabaka a karolo 31-
a Kgorotsheko ya Godimo ye nngwe le ye nngwe ke kgorotsheko ya tekatekano go tikologo ya yona ya tokelo ya boahlodi b moahlodi ofe goba ofe a ka,go ya ka karolwana 2, a kgethwa/bewa ka go ngwala ke Moahlodipresidente bjalo ka modulasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano ya tikologo ge e le gore ke moahlodi;
c Tona o swanetše go, ka morago ga therišano le hlogo ya taolo ya selete yeo e hlalošitšwego ka mo go karolo 1 ya Molao wa Dikgoro tša Tekatekano tša Maseterata, 1944 Act 32 of 1944, ka tsebišo ka mo go Kuranta ya Mmušo-
i kgetha /bea e tee goba tše dintši tša dikgoro tsheko tša maseterata bjalo ka dikgoro tsheko tša tekatekano tša taolo ya selete seo se amaegago;
ii hlaloša tikologo yeo e tla go fiwa tokelo ya boahlodi bja kgorotsheko ya teketekano ye nngwe le ye nngwe, yeo e ka go ba le nomoro ye nngwe le ye nngwe ya dilete, dilete tše dinnyane goba ditikologo tše dingwe tša tokelo ya boahlodi tšeo di hlotšwego go ya ka karolo 2 ya Molao wa Dikgoro tša Tsheko tša Maseterata,1944;
iii oketša goba go fokotša tikologo ya tokelo ya boahlodi ya kgoro tsheko ye nngwe le ye nngwe ya tekatekano;
iv kgetha/bea le tee goba a mantšia a mafelo ka gare ga tikologo yeo e nago le tokelo ya boahlodi bja kgorotsheko ye nngwe le ye nngwe ya teketekano go ka swara ditulosittings tša kgorotsheko ya tekatekano ;
v ntšha goba go fapanya tsebišo efe goba efe ka fase ga temana ye:
Ka ntle le ge magato a molao afe goba afe a letetšego pele ga kgorotsheko ya tekatekano ao a sego a phetwa ka nako ya kgatišo ya tsebišo ka mo go kuranta ya Mmušo bjalo ka ge go akantšwe ka mo go temana ye, o swanetše go phetwa ke yona kgoro yeo, bjale ka ge e ka tsebišo ye bjalo ga se ya gatišwa; le.
Temana (c) e emetšwe ke s. 28 ya Molao 55 wa 2003.
d hlogo ya taolo ya retšene yeo e akantšwego ka mo go temana c o swanetše , go ya ka karolwana 2, kgetha/bea ka go ngwala maseterata ofe goba ofe goba maseterata wa koketšo bjalo ka modulasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano.
Moahlodi,maseterata,goba maseterata wa koketšo fela yo a phethilego tlhahlo ya thuto bjalo ka modulasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano-
a pele ga tšatšikgwedi la go thoma la karolo 31; goba b bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4, le gona e le yo leina la gagwe le šetšego le akareditšwe mo go lenaneo leo le akantšwego ka mo go karolwana (a), a hlongwang go ba bjalo go ya ka karolwana ya .
Presidente ya Baahlodi le dihlogo tša taolo ya dilete di swanetše go-
a tšea magato ka moka ao a kwagalago ka go didirišwa tšeo di le go gona go kgetha moswarasetulo o tee go kgoro tsheko ya tekatekano ye nngwe le ye nngwe mo go tikologo ya gagwe yeo a nago le tokelo ya boahlodi; le b ntle le go diega, a tsebiše Molaodi-pharephare wa Kgoro ka ga moahlodi,magistrata goba magistrata wa tlaleletšo yo mongwe le yo mongwe bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4 le 5 goba yo a šetšego a kgethilwe go ya karolwana 1.
Molaodi-pharephare wa Kgoro o swanetše go hlopha le go boloka lenaneo la moahlodi,magistrata le magistrara wa tlaleletšo o mongwe le o mongwe yo a šetšego-
a a phethile tlhahlo ya thuto bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 4 le 5; goba b a kgethilwe bjalo ka moswarasetulo wa kgorotsheko ya tekatekano go ya ka karolwana 1.
Moswarasetulo o swanetše go dira mešomo le ditshwanelo le go šomiša maatla ao o wa abetšwego goba o wa neetšwego ka fase ga Molao wo goba molao ofe goba ofe.
Karolo 16 e emetšwe ke karolo 1 ya Molao 52 wa 2002.
Diklereke tša dikgorotsheko ya tekatekano a Go ya ka karolwana 2 le melao ye laolago tirelo ya setšhaba, Molaodi-pharephare wa Kgoro a ka, go kgorotsheko ya tekatekano ye nngwe le ye nngwe, bea goba kgetha o tee goba le go feta bahlankedi ka mo go Kgoro, goba a ka bea motho o tee goba go feta ka mokgwa wo go laeditšwego le ka mo dipeelano di laeditšwego, bjalo ka diklereke tša kgorotsheko ya tekatekano, bao ba swanetšego go thuša ka kakaretšo kgorotsheko yeo ba beilwego go yona ka go dira mešomo ya yona le bao ba swanetše go dira mešomo ka ge go ka be go beetšwe.
Temana (a) e emetšwe ke karolo 2 (a) ya Molao 52 wa 2002.
b Ge klereke ya kgorotsheko ya tekatekano ka lebaka lefe goba lefe ga a kgone go dira bjalo goba ge e le gore klereke ga se ya bewa goba go kgethwa go kgorotsheko ya teketekano efe goba efe ka fase temana a, moswarasetulo yoo a ka no, ka ntle le karolwana 2, a kgetha mohlankedi ofe goba ofe yo a kgonago ka mo gare ga Kgoro go šoma bjalo ka klerekebjalo ka ge klerekeyo go boletšwego ka yena a sa kgone go ka šoma goba go fihlela klereke a bewa goba a kgethwa ka fase ga temana a, bjalo ka ge taba e ka ba ka go na.
Temana (b) e emetšwe ke s. 2 (a) ya Molao 52 wa 2002.
Mohlankedi goba motho fela bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolwana 1 a yo a phethilego tlhahlo ya thuto bjalo ka klereke ya kgorotsheko ya tekatekano-
a bpele ga tšatšikgwedi la go thoma ga karolo 31; goba b bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolo 31 6,
Le gona leina la gagwe le akareditšwe mo go lenaneo leo go akantšwego ka lona ka mo go karolwana , a ka bewa goba go kgethwa bjalo ka fase ga karolwana (a).
Karolwana. e okeditšwe ke karolo 2 (b) ya Molao 52 wa 2002.
Molaodi-pharephare wa Kgoro o swanetše go hlopha le go boloka lenaneo la mohlankedi goba motho o mongwe le o mongwe yo a-
a phethilego tlhahlo ya thuto bjalo ka ge e akantšwe ka mo go karolo 31 6; goba b bkgethilwego goba a beilwego bjalo ka klereke ya kgorotsheko ya tekatekano go ya ka karolwana 1 a.
Karolwana e okeditšwe ke s. 2 (b) ya Molao 52 wa 2002.
Molaodi-pharephare a ka, go ya ka wona maemo a bjalo ka ge a ka laetša, ka go ngwala go neela maatla afe goba afe ao a neetšwego ke karolo ye go mohlankedi yo a thwetšwego ke Kgoro, eupša a ka se amogwe maatla afe goba afe ao a neetšwego le gona a ka fetoša goba a beela ka thoko sephetho sefe goba sefe sa moromiwa seo se dirilwego ge go šomišwa maatla a bjalo.
Karolwana e okeditšwe ke karolo 29 ya Molao 55 wa 2003.
Go ba gona ga ditlhatse le tefo ya ditefelo tša hlatse go melato yeo e hlagago go tšwa go tšhomišo ya Molao wo e swanetše go laetšwa ke Tona ka mokgwa wo o laeditšwego.
Melao le ditiragalo tša ka kgorong ya tsheko
Ka ntle le gore go filwe ka gare ga Molao wo, dineelo tša Molao wa Dikgoro tša Tsheko tša Dimagistrata, 1944 Molao 32 wa 1944, le Molao wa Kgoro Tsheko Kgolo, 1959 Molao 59 wa 1959, le ya melao yeo e dirilwego ka morago ga moo gape gape le melao yeo e dirilwego ka fase ga Molao wa Lekgotla la Melao ya Dikgorotsheko tša Molao, 1985 Molao 107 wa 1985, e šomišwa le diphetogo tšeo di hlokegago di nyakwago ke kamano go dikgoro tša tsheko ya tekatekano, mabapi le ka mo dineelo tše di tswalanago le-
a peo le mediro ya bahlankedi;
b bothata/go ntšha le tirelo ya tshepedišo;
c phethagatšo ya dikahlolo le ditaelo;
d thwešo ya dikotlo tša go se obamele ditaelo tša kgorotsheko, tšhitišo ya phethagatšo ya dikahlolo goba ditaelo, le go nyatša kgorotsheko;
e tokelo ya boahlodi, go ya ka karolwana 3, le gona go fihla mo ga go na le neelo ye nngwe yeo e dirilwego ka gare ga melawana yeo e lego ka fase ga karolo 30 ya Molao wo.
Dikgato tša molao ka moka pele ga kgorotsheko di swanetše go dirwa ka gare ga kgoro tsheko yeo e bulegilego, ka ntle le ge kgorotsheko e ka šupetša ka mokgwa o mongwe e le ka dikgahlego tša taolo ya toka.
a Go ya ka temana b, ga go na seo ka gare ga Molao wo se thibelago tulo ya kgoro tsheko ya magistrata bjalo ka kgoro tsheko ya tekatekano go dira taelo ye go akantšwego ka yona ka mo go karolo 21 2, yeo e fetago tokelo ya boahlodi bja/ka tšhelete bja kgoro tsheko ya magistrata, mo e lego gore taelo e swanetše go tlišwa ka mokgwa wo go laeditšwego go moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo a ena le tokelo ya boahlodi go tiišo.
b Tšhomišo ya temana a, mabapi le tiišo ya taelo, e fegilwe go fihlela boipelaetšo bofe goba bofe bjo bo akantšwego ka mo go karolo 23 bo phethwa.
Go thoma ditshepedišo go ya ka goba ka fase ga Molao
Dikgato tša Mola ka fase ga Molao wo di ka hlongwa ke-
a motho ofe goba ofe yo a dirago ka dikgahlego tša gagwe;
b motho ofe goba ofe yo adirago legatong la motho yo mongwe yo a ka se kgonego go dira ka leina la gagwe;
c motho ofe goba ofe yo a dirago bjalo ka leloko la, goba mo go dikgahlego tša, sehlopha goba legoro la batho;
d motho ofe goba ofe ya a dirago ka dikgahlego tša setšhaba;
e mokgatlo ofe goba ofe wo o dirago ka dikgahlego tša maloko a wona;
f Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa, goba Khomišene ya Tekatekano ya Bong.
Motho yo a dumago go hloma dikgato tša molao go ya ka goba ka fase ga Molao wo o swanetše, ka mokgwa wo go laeditšwego, a tsebiše klereke ya kgoro tsheko ya tekatekano ka ga maikemišetšo a bona a go dira bjalo.
) (a) Klereke ya kgoro tsheko ya tekatekano o swanetše, ka nako ye e beilwego ya go amogela tsebišo ye bjalo, a iše molato go moswarasetulo wa kgoro tsheko ya tekatekano yeo, yoo a swanetšego, ka nako ye e beilwego, a ahlole ge e le gore molato o swanetše go theeletšwa ka gare ga kgoro tsheko ya tekatekano goba ge e le gore o swanetše go išwa go sehlongwa,setho,kgoro tsheko,lekgotla goba kgorotsheko ye nngwe yeo e lebanego (yeo e bitšwago bjalo ka kgorotsheko tšielano yeo e lego gore,go ya ka kgopolo ya modulasetulo, a ka šomana kudu ka mo go lebanego le bothata/molato go ya ka maatla a kgorotsheko yeo ya tšhielano le mešomo.
b Ge e modulasetulo a ahlola ka gore molato o tla theeletšwa ka gare ga kgorotsheko ya tekatekano, modulasetulo o swanetše go iša molato go klereke ya kgorotsheko ya tekatekano yoo a swanetšego gore mo sebakeng se se laeditšwego sa tšhuthišetšo ye bjalo a beye tšatšikgwedi la theeletšo ya molato.
Modulasetulo, pele a ka tšea sephetho sa go romela molato bjalo ka ge go akantšwe ka mo go karolwana 3, o swanetše go tšeela maemo ka moka a maleba hloko, go akaretša tše di latelago:
a Maemo a motho a dihlopha kudukudu mmelaedi;
b phihlelelo ka sebele ya kgorotsheko ya tšhielano efe goba efe yeo e akantšwego;
c dihlokwa le dinyakwa kudukudu mongongoregi;
d mohuta wa dikgato tša molao tšeo di tla go dirwa le gore na dipoelo tša dikgato tša molao di ka nolofatša tšwelopele ya mohlala wa Tirelo ya Semolaojudicial precedent le tsebo ya boahlodi ka mo go le la molao;
e dikakanyo tša mohlankedi yo a lebanego mo go kgorotsheko ya tšhielanoalternative forum efe goba efe yeo e akantšwego.
a Ge modulasetulo a phetha ka gore molato o swanetše go išwa go kgorotsheko ya tšhielano o swanetše go, ka mokgwa wo go laeditšwego, a dire taelo, a šupetša klereke ya kgorotsheko go šuthišetša molato go kgorotsheko ya tšhielanoyeo go boletšwego ka yona ka gare ga taelo.
b Ge o dira taelo yeo e akantšwego ka mo go temana a, modulasetulo a ka no kgomaretša mo go taelo ditshwayotshwayo dife goba dife tšeo a gopolago di hlokega gore di šetše/hlokomele ke kgorotsheko ya tšhielano
Ge a se no amogela taelo ye go boletšwego ka yona ka mo go karolwana 5, klereke ya kgorotsheko ya teketekano o swanetše go šuthiša molato a be a tsebiše batho bao ba amegago go molato wa tšhuthišo ka mokgwa wo go laeditšwego.
Ge e se na go amogela molato wo o šuthišeditšwego go yona, foramo ya tšhielan ye go bolelwago ka yona e swanetše go šomana le molato ka potlako go ya ka maatla le mešomo a yona.
Ge foramo ya tšhielano yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolwana 7-
a e palelwa ke go šomana le molato mo lebakeng leo le kwagalago ka mo gare ga maemo a; goba b ga e kgone go rarolla molato ka go kgotsofatša e tee goba dihlopha ka bobedi ka mo di kgopetšego,
Foramo ya tšhielano e swanetše go, ka mokgwa wo o laeditšwego, e romele molato morago go kgoro tsheko ya tekatekano go tšwa mo o be go o šuthišeditšwe gona, go ya go ahlolwa/kahlolong, mo go lebaka leo le laeditšwego go tloga ka tšatšikgwedi leo o bušitšwego go kgorotsheko ya tekatekano.
Mmušo le dihlongwa tša molaotheo ba swanetše, ka mo go kgonegago, ba thuše motho ofe goba ofe yo a dumago go tšea dikgato tša molao go ya ka goba ka fase ga Molao wo, magareng ga te dingwe, ka go kgonthiša gore motho o šupetšwa mohlankedi yo a lebanego gore a kgone go tšea magato ao a hlokegago go tšwetšapele molato wo go tla go be go rerwa ka wona.
Maatla le mešomo ya dikgorotsheko tša tekatekano
Kgorotsheko ya tekatekano pele ga ge dikgato tša molao dife di ka tšewa go ya ka goba ka fase ga Molao wo e swanetše go swara nyakišišo/theeletšo ka mokgwa wo o laeditšwego go bona ge e le gore kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo, ka mo molato o tla go ba ka gona, o tla go ba o diregile, ka ge go tla be go boletšwe.
Ka morago ga ge theeletšo e swerwe, kgorotsheko e ka dira taelo yeo e lebanego ka gare ga maemo, go akaretša-
a taelo ya nakwana;
b taelo ya go tsebiša;
c taelo yeo e dirago kwano magareng ga dihlopha go dikgato tša molao taelo ya kgoro tsheko;
d ataelo ya tefo ya ditšhenyegelo dife goba dife go ya ka tobo ya tšhelete yeo e bontšhitšwego go akaretša tobo ya ka moso, goba go ya ka tshenyo ya seriti, bohloko le tlaišego goba khuduego le go tlaišega mogopolong, ka lebaka la kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo yeo go bolelwago ka yona;
e ka morago ga ge e kwele dikgopolo tša dihlopha ka moka goba, ge moiphemedi a se gona, dikakanyo/dikgopolo tša mmelaedi ka go molato, taelo ya go lefa ditshenyegelo ka sebopego sa kahlolo go setho goba mokgatlo wo o lebanego;
f taelo yeo e thibelago ditiro/ditlwaedi tša kgethollo ye e sa lokago goba e šupetša magato ao a itšeng ao a ka tšewago go emiša kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo;
g taelo ya go dira gore menyetla le ditokelo tšeo di nago le mellwane tše itšeng go ganwe ka tšona ka tsela ye e sa lokago ka mo go maemo a bjalo in the circumstances, di hwetšagale go mmelaedi yo go tla go ba go bolelwago ka yena;
h taelo ya go phethagatša magato a ikgethilego go lebelelana le kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaiso ye go bolelwago ka yona;
i ataelo yeo e šupetšago kamogelo yeo e kwagalago ya sehlopha goba legoro la batho ke moiphemedi;
j taelo ya gore phophoto yeo e se nago dipeelano e dirwe;
k taelo yeo e nyakago moiphemedi a sepela tsela ya tlhakišo ya dipholisi goba ditlwaelo tše itšeng bjalo ka ge go beilwe ke kgorotsheko;
l taelo yeo e lebanego ya go belaetša ka tlhago go akaretša tlotlo go batho ba maleba go fega goba go fetola laesense ya motho;
m tšhupetšo yeo e nyakago moiphemedi go dira dipego tša tšwelopele ka mehla go kgoro tsheko goba go sehlongwa sa maleba sa molaotheo mabapi le phethagatšo ya taelo ya kgorotsheko;
n taelo yeo e šupetšago klereke ya kgorotsheko ya tekatekano go iša molato go Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba yo a nago le tokelo ya boahlodi go kgonagalo ya go hloma dikgato tša molao go molato wa bosenyi go ya ka molao wo tlhwaelocommon law goba tlhakamolao ya maleba;
o taelo yeo e lebanego ya ditshenyegelo kgahlanong le sehlopha sefe goba sefe go dikgato tša molao;
p taelo ya go diragatša/obamela neelo efe goba efe ya Molao.
Taelo ye e dirilego ke kgorotsheko ya tekatekano go ya ka goba ka fase ga Molao wo e na le maatla a taelo ya kgoro tsheko ye go boletšwego ka yona yeo e dirilwego ka magato a segae, mo go lebanego.
Kgorotsheko e ka, ka nako ya goba ka morago ga theeletšo, ya iša-
a dipelaelo tša yona ka go dikgato tša molao dife goba dife pele ga yona, kudukudu go mabaka ao go tlola molao go phegeletšego goba go palela ke go obamela/diragatša neelo ya Molao wo goba ka go lebaka la mokgwa wa kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo goo sehlongwa sefe goba sefe sa maleba sa molaotheo go tšwetšapele nyakišišo;
b dikgato tša molao dife goba dife pele ga yona go sehlongwa sa molaotheo sefe goba sefe sa maleba goba setho sa maleba sa poelanyo/poelano, kagišo goba dipoledišano.
Kgorotsheko e na le maatla ka moka a ka fase ao a nyakegago goba a kwagalago ka sewelo go dira mešomo ya yona le go šomiša maatla a yona, go akaretša maatla a go fa ditaelo tša lebakanyana goba dikiletšo.
Ka go dikgato tša molao dife goba dife go ya ka goba ka fase ga Molao wo, kgorotsheko e ka, ka kgopelo ya sehlopha se sengwe le se sengwe goba ya kwano ya yona ge e le gore modulasetulo a e bona gore e ka ga dikgahlego tša toka, a e biletša gore e thuše ke motho o tee goba batho ba babedi bao ba swanetšego e bile ba le gona le bao ba ratago go dula le go šoma bjalo ka baeletši ba moahlodi.
Baeletši ba moahlodi bao ba beilwego go ya karolwana 1 ba, go ya ka karolwana 3, ba gopolwa go ba maloko a kgoro tsheko ka lebaka la maikemišetšo a Molao wo.
Molato ofe goba ofe wa molao wo o tšwago go sephetho sa dikgato tša molao tše go boletšwego ka tšona le potšišo efe goba efe ya ge e le gore molato go sephetho ke molato wa nnete le potšišo ya ge e le gore molato go sephetho ke molato wa nnete goba molato wa molao o swanetše go phetha ke modulasetulo ka mokgwa wo go laeditšwego.
Go melato ka moka ya nnete dikhwetšo goba sephetho sa kgorotsheko, ka sebaka sa ge go le moeletši o tee wa moahlodi , khwetšo goba sephetho sa kgorotsheko se tla buša.
a Ge moeletši wa moahlodi a ka hlokofala, goba ka kgopolo ya modulasetulo a se kgone go šoma bjalo ka moeletši wa moahlodi, goba ka lebaka lefe goba lefe a se be gona, goba o laetšwe go ke ntšha goba o ke ntšhitše, mo legatong lefe goba lefe pele ga ge dikgato tša molao tšeo go boletšwego ka tšona di fetšwa, modulasetulo a ka, ka dikgahlego tša toka le ka morago ga ge kakanyo ya tshwanelo ya dikganetšano tšeo di beilwego pele ke mahlakore go dikgato tša molao goba baemedi ba semolao-
i šupetša gore dikgato tša molao di tšwelepele pele ga leloko goba maloko ao šetšego a kgorotsheko;
ii šupetša dikgato tša molao di thome gape/ka bofsa; goba iii ge e le gore moeletši wa moahlodi ga a gona, a šuthiše dikgato tša molao gore a kgone go hwetša go ba gona ga moeletši wa moahlodi.
b Modulasetulo o swanetše go fa mabaka go taelo efe goba efe yeo go boletšwego ka yona ka mo go karolo ya temana i goba ii.
a Modulasetulo yo a thušago ke baeletši ba moahlodi mo go theeletšo yeo e lego gore setho go dikgato tša molao o na le taelo yeo e dirilwego kgahlanong le yena o swanetše go rekhota/boloka mabaka a kgopolo ya gagwe-
i ge setho go dikgato tša molao se sa thušwe ke moemedi wa molao; le ii ge modulasetulo a e na le kgopolo ya gore baeletši ba moahlodi bao go bolelwago ka bona go le molaleng gore ba dirile kutollo yeo e fošagetšego.
b Klereke ya kgorotsheko ya tekatekano o swanetše gore ka pele ka mo go kgonegago, a tliše mabaka ao le rekoto go kgorotsheko ya boipiletšo yeo go boletšwego ka yona go ya go lekolwa ka mokgwa wo go laeditšwego.
c Kgorotsheko ya boipiletšo e na le maatla a go tiisetša dikutollo tšeo go boletšwego ka tšona goba go dira taelo efe goba efe ya maleba go ya ka kutollo ye bjalo gore, ka kgopolo ya kgorotsheko ya boipiletšo e be e swanetše go ba e dirilwe ka gare ga maemo ao.
Motho ofe goba ofe yo a sa kgotsofatšego ke taelo efe goba efe yeo e dirilwego ke kgoro tsheko ya tekatekano go ya ka goba ka fase ga Molao wo a ka, mo nakong ye bjalo le ka mokgwa wo go laeditšwego, boipiletšo kgahlanong le taelo ye bjalo go Kgoro tsheko ya Godimo yeo e nago le tokelo ya boahlodi goba Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo, bjalo ka ge go tla ba bjalo.
Ka boipiletšo, Kgoro tsheko ya Godimo goba Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo, bjalo ka ge go tla ba bjalo, di ka dira taelo ye bjalo ka go molato bjalo ka ge di ka bona go swanela/lokile.
Le ga go le bjalo karolwana 1, motho ofe goba ofe yo a sa kgotsofatšego ke taelo efe goba efe yeo e dirilwego ke kgorotsheko ya tekatekano a ka, go ya ka melao ya Kgoro tsheko ya Molaotheo, a dire boipiletšo thwii go Kgorotsheko ya Molaotheo.
Go maemo ao diphetho tša go thulana di dirilwego ke badulasetulo go melato yeo go boletšwego ka yona ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditšwego', Tona a ka iša molato wo go boletšwego ka wona go Kgorotshekokgolo ya Boipiletšo goba Kgorotsheko ya Molaotheo go itlema/phetha.
a Ge modulasetulo mo go kgoro tsheko ya magistrata a dira phetho yeo e amanago le mabaka a kgethollo ao go boletšwego ka wona ka mo go temana b ya tlhalošo ya 'mabaka ao a ileditswego', sephetho se swanetše, ka morago ga bofelo bja dikgato tša molao le gona ka mokgwa wo go laeditšwego, se išwe go Kgorotsheko ya Godimo yeo e nago le tokelo ya boahlodi go tekoloreview.
b Kgoro Tsheko ya Godimo ye go bolelwago ka yona e swanetše, ka morago ga go nagana ka molato, a dira phetho go ya lebaka leo go boletšwego ka lona ka mo go karolwana 5 a ka morago ga moo e ka dira taelo efe goba efe go ya ka Molao wo bjalo ka ge e bona go swanela/lokile.
c Go šoma ga karolwana 5 a go fegilwe go fihlela boipiletšo bofe goba bofe bjo bo akantšwego ka gare ga karolo ye bo phethwa.
KGAOLO 5
TŠWELETŠOPELE YA TEKATEKANO
Boikarabelo bja kakaretšo go tšwetšapele tekatekano
Mmušo o na le malokelo le boikarabelo go tšwetšapele le hwetša/fihlelela tekatekano.
Batho ka moka ba na le malokelo le boikarabelo go tšwetšapele tekatekano.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 24: le tla tsebišwa.
Mošomo wa Mmušo go tšweletšapele tekatekano
Mmušo o swanetše go, mo go hlokegago ka thušo ya mekgatlo ya maleba ya molaotheo-
a godiša temošo ya ditokelo tša motheo gore o kgone go tšwetšapele tikologo ya kwišišo, tlhomphano le tekatekano;
b tšea magato/mekgwa ya go godiša le go phethagatša mananeo gore o kgone go tšwetšapele tekatekano; le c mo go hlokegago goba go lebanego-
i o hlome/diriše maano tiro go šogana le kgethollo efe goba efe ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo;
ii o beye tlhakamolao ye nngwe yeo e nyakago go tšwetšapele tekatekano le go hloma tlhakamolao yeo e sepedišanago le maikemišetšo a Molao wo;
iii hloma mekgwa ya tlwaelo bjalo ka ge e akantšwe ka gare ga Molao wo gore o kgone go tšwetšapele tekatekano, le go hloma dihlahli go akaretša le go ya ka kakaretso yeo e kwagalago;
iv o fe thušo, keletšo le tlhahlo ka ga ditaba tša tekatekano;
v hloma mekgwa ye e lebanego ya ka gare go šogana le dingongorego tša kgethollo ye e sa lokago, polelo ya lehloyo goba tlaišo;
vi go dira masolo kwalakwatšo a go tsebagatša Molao wo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho tša Afrika Borwa le dihlongwa tše dingwe tša molaotheo di ka, go tlaleletšo efe goba efe ya tshwanelo ye nngwe, go ya ka Molaotheo goba molao ofe goba ofe, kgopela karolo efe goba efe ye nngwe yeo e welago ka go tlhalošo ya Mmušo goba motho ofe goba ofe go fa tshedimošo ka ga mekgwa efe goba efe yeo e amanago le phethagatšo/phihlelelo ya tekatekano go akaretša le, mo go lebanego, ka tlhakamolao le tiro ya bophethišo le go dumelelana le tlhakamolao, mekgwa ya tirišo le mananeo.
Go tlaleletšo ya maatla le mešomo ya dihlongwa tša molaotheo dihlongwa tše gape le tšona di ka kgona go-
a thuša balli ka go hloma/thoma dikgato tša molao ka gare ga kgorotsheko ya tekatekano, kudu kudu balli bao ba hlokago/hlokomologilwe;
b dira dinyakišišo go melato le go dira ditigelo bjalo ka ge go šupeditšwe ke kgorotsheko mabapi le go tlola Molao wo go tšwelapele goba melato ya kgethollo ye e sa lokago,polelo ya lehloyo goba tlaišo tšeo di tlišitšwego go bona ke kgorotsheko ya tekatekano;
c kgopela go tšwa go Kgoro, ka mokgwa wo o laeditšwego, dipego tša ka mehla mabapi le palo ya melato le mohuta wa molato le sephetho.
Ditona ka moka di swanetše go phethagatša magato ka didirišwa tšeo di lego gona tšeo di lebišitšwego go phethagatšo ya tekatekano ka mo go tikologo tša bona tša boikarabelo ka-
a go tloša sebopego sefe goba sefe sa kgethollo ye e sa lokagoa goba tiišo ya go se lekane ka go molao ofe goba ofe, pholisi goba tirišo ya Ditona tšeo di di hlokometšego le b go itokišetša le go phethagatša maano a tekatekano ka mokgwa wo o laeditšwego, dikagare di swanetše go akaretša sebaka sa nako ya phethagatšo ya maano a bjalo, ao a dirilwego ka therišano le Tona ya Ditšhelete.
a Maano a tekatekano a swanetše , mo mengwageng ye mebedi ka morago ga go thoma ga Molao wo, gore a išiwe go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa gore go šomiwe ka yona ka mokgwa wo go laeditšwego.
b Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e swanetše go rerišana le Khomišene ya Tekatekano ya Bong ge e šomana le maano ao a akantšwego ka mo go temanaa.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 25: le tla goeletšwa.
Maikarabelo a batho bao ba šomago ka lefelong la setšhaba go tšwetšapele tekatekano
Ke boikarabelo bja motho ofe goba ofe directly or indirectly go kwana le Mmušo goba go šomiša maatla a setšhaba go tšwetšapele tekatekano ka go-
a amogela maano ao a lebanego a tekatekano, mekgwa ya boitshwaro mekgwa ya go sepetša molao le mekgwa ye mengwe yeo e lebanego go kgontšha tšwetšopele ya tekatekano ka mo go mahlakore a tshepedišo ya bona;
b tiiša le go lebelela tiišo ya maano a tekatekano, mekgwa ya boitshwaro le mekgwa ya go sepetša molao yeo e dirilwego ke bona; le c dira dipego tša ka mehla go ditho goba dihlongwa tša maleba tša tebelelo bjalo ka ge di ka fiwa ka gare ga melawana,mo go lebanego.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 26: le tla goeletšwa.
Boikgafo bja leago ke batho ka moka go tšwetšapele tekatekano
Go latela karolo 26, batho ka moka, mekgatlo yeo e sego ya mmušo, mekgatlo yeo e ithekgilego ka setšhaba le dihlongwa tša setšo di swanetše go tšwetšapele tekatekano ka go dikamano tša bona le ditho tše dingwe le ka go ditiro tša bona tša setšhaba.
) Tona o swanetše go dira melawana go ya ka Molao wo le Ditona tše dingwe di ka no dira melawana go ya ka Melao ye mengwe yeo e nyakago dikhamphani, dikhamphani tšeo di swerwego ke praebete(closed corporations), dikgwebišano, mekgatlo, mekgatlo ya dipapadi, ditho tšeo di tlemanego( le makgotla, mo go lebanego, ka mokgwa wo go lekanago le bogolo, didirišwa le tutuetšo ya bona, go itokišetša maano a tekatekano goba wa tlema ke mekgwa ya tirišo/boitshwaro yeo e laeditšwego goba o bege go setho goba sehlongwa ka ga mekgwa ya go tšwetšapele tekatekano.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo 27: le tla goeletšwa.
Dikgato tšeo di kgethegilego go tšwetšapele tekatekano mabapi le morafe, bong le bogole
Ge go bontšhitšwe ka gare ga tshekišo ya molato ofe goba ofe gore kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a morafe, bong goba bogole e bapatše karolo mo go tiro ya molato, se se swanetše go bonwa bjale ka lebaka leo le befišago maemogo mabaka a kahlolo.
Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e swanetše go, ka gare ga pego ya yona ye go boletšwego ka yona ka mo go karolo 15 Molao wa Khomišene ya Ditokelo tša Botho, 1994 Molao 54 wa 1994, e akaretše tekanyo ka gore kgethollo ye e sa lokago ka mabaka a morafe, bong le bogole e tšwelapele ka mo gare ga Repabliki, ditiro le dikeletšo ka ga bokaone bjo bo ka dirwago go rarolla mathata.
a Mmušo, dihlongwa tša go dira mešomo ya setšhaba le batho ka moka ba na le mošomo le boikarabelo,kudu go-
i tloša kgethollo ka mabaka a morafe, bong le bogole;
ii tšwetšapele tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole.
b dira mešomo le go rwala maikarabelo ao go boletšwego ka wona ka mo go temana a, Mmušo, dihlongwa tšeo di dirago mešomo ya setšhaba le, mo go lebanego le go ba mabapi,ditho tša go tseba ka molao le tša go se tsebe ka molao, di swanetše-
i go hlakiša melao, dipholisi le mekgwa ya go šoma ka kgopolo ya go tloša diponagalo ka moka tšeo di kgethollago;
ii go hloma melao yeo e lebaneng, go dira dipholisi tšeo di tšwelago pele le go thoma mekgwa ya boitshwaro go ka fediša kgethollo go ya ka morafe, bong le bogole;
iii go amogela maano ao a kgonegago go tšwetšapele le phihlelelo/phetho ya tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole, le iv go bea pele phedišo ya kgethollo ye e sa lokago le tšweletšopele ya tekatekano go ya ka morafe, bong le bogole.
Lenaneopontšho la ditiro tšeo di sa lokago ka go mafapa a mangwe
Ka ntle le go tloga go kakaretšo ya tlhagišo tša Molao wo, Šetule ya Molao wo e ikemišeditše go bontšha le gatelela tše dingwe tša ditiro tšeo di goba di ka ba go tšeo di sa lokago, tšeo di phatlaletšego le tšeo di nyakago go hlokomelwa
Tšatšikgwedi la go thoma la karolo : 1 Setemere 2000.
Mmušo o swanetše, mo go lebanego, o bone gore tlhakamolao le ditsela tše dingwe di a tšewa go rarolla ditiro tšeo go boletšwego ka tšona ka mo go karolwana 1.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : le tla goeletšwa.
Tona o swanetše, ka keletšo ya Komiti ya Tshekatsheko ya Tekatekano, a lekole bohlokwa bja ditiro tšeo di hwetšwago ka gare ga Šetule go mabaka a go godiša , go fetola, šuthiša goba go fetoša lenaneo la ditiro ka gare ga Šetule.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
Šetule e ikemišeditše gape go fa lenaneopontšho la ditiro tšeo di goba di ka ba go kgethollo ye e sa lokago gore e kgone go-
a hlokomelana le go fediša ditiro tše; le b go thuša batho ka go hlatholla maitemogelo le ditiro tša bona.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
Lenanetaetšo la ditlwaelo le le go Šetulong ga le a felelela gomme le swanetše go akanywa le go boeletšwa ke Komiti ya Tekolo ya Tekatekano ka tsela ya go tšwela pele.
Tšatšikgwedi la go thoma la karolwana : 1 Setemere 2000.
KGAOLO 6
DITLHAGIŠOKAKARETŠO LE TIRAGATŠO YA MOLAO
Melawana
Tona a ka dira melawana, le gona ge go hlokwa ke mabaka o swanetše go dira melawana malebana le-
a ditshepedišo tše di swanetšego go latelwa goba mabapi le nyakišišo go latela mabaka a goba ka fase ga Molao o, go akaretšwa mokgwa wo ditheeletšo tša melato di swanetšego go begwa ka gona, phetišetšo ya ditaba/merero yeo e akantšwego mo karolong ya 20 le theeletšo ya merero ya ka pela;
b sebopego sa kgopelo efe goba efe, bolaodi, setifikeiti, tumelelo, tsebišo, taolo, tshepedišo, boingwadišo goba piletšo tshekong go dirwa, go fiwa, go newa goba bewa go ya ka mabaka a Molao wo, le foromo ye nngwe le ye nngwe ye e hlokwago go diragatša ditlhagišo tša Molao wo;
c go fiwa thušo ya semolao ka ditshenyegelo tša Mmušo melatong ya maleba ka therišano le Boto ya Thušo ya Semolao ;
d ponagalo ya batho mo maemong a mekgatlo tshepedišong ya melato kgorong ya tsheko, ye e ka akaretšago batho ba ba swanetšego ntle le boramolao goba baboleledi/diatebokheite;
e peo, maatla, mešomo le mediro ya klereke ya kgorotsheko ya tekatekano;
f go ba gona ga dihlatse melatong yeo e hlagelelago go tšwa tirišong ya Moalo wo le tefo ya dihlatse;
g) tiišetšo ya ditaelo tša kgorotsheko tše di tšwago theetšong ya melato ya dikgorotsheko tša bomaseterata tšeo di šomago bjalo ka dikgorotsheko tša tekatekano bjalo ka ge go laeditšwe mo karolong 19 (30 (a);
h tshepedišo ye e swanetšego go latelwa, le maemo ao a tlago dirišwa peong le ngwadišong ya batho go tšwa setšhabeng ba ba swanetšego e bile ba lego gona go šoma bjalo ka baahlodiši mo kgorong ya tsheko ya tekatekano ye nngwe le ye nngwe;
i mokgwa wo o šomišetšwago kabo ya baahlodiši mabapi le theeletšo ya melato ka mabaka ditshepedišo go ya ka goba ka fase ga Molao wo;
j mabaka a a swanetšego go akanywa ke kgorotsheko ya tekatekano ge e tšea sephetho sa gore a e bitše baahlodiši mo taolong ya toka;
k go e na goba go dira tiišetšo ke baahlodiši;
l thomo ya bahlankedi ba ba swerego marapo le tshepedišo ye e swanetšego go latelwa mo melatong ye kgorotsheko ya tekatekano e thušwago ke baahlodiši;
m kamogo ya maatla boahlodiši le tshepedišo ye e swanetšego go latelwa ka ba ka la go gore go be le kamogo yeo ya boahlodiši;
n molawana wa maitshwaro wa baahlodiši ba go ba bjalo ka ditsela tša go tsenya tirišong molawana wa maitshwaro, go akaretšwa boikarabelo ba moahlodiši ge taolo e pe ya molawana wa maitshwaro o tlolwa ke yena;
o go hlongwa ga ditsela tša go šomana le ngongorego efe goba efe kgahlanong le moahlodiši;
p tlhahlo ya baahlodiši q tefo ya tšhelete ya diputseletšo go baahlodiši;
r taba efe goba efe yeo e lego bohlokwa gore beelwe taolo gore go tle go laolwe mošomo wa baahlodiši mo dikgorotshekong tša tekatekano;
s ditshepedišo tše di swanetšego go latelwa goba go ya ka diaphili goba ditekolo bjalo ka ge go laeditšwe mo karolong ya 23;
t dipego tše di laeditšwego mo dikarolong tša 25 3 c le 26 c le maano a tekatekano a a laeditšwego mo karolong ya 25 4 b le 5 a le karolo ya 27 2;
u phetolelo ya Molao o go dipolelo tša semmušo le phatlalatšo ya wona bjalo ka ge go laeditšwe mo karolong ya 31 2 b;
v maatla le mešomo ya Komiti ya Tekolo ya tekatekano bjalo ka ge di laeditšwe mo karolong ya 33.
w taba efe goba efe yeo e hlokago goba e kgaoleditšwego gore e tla bewa ke molawana ka fase ga Molao o;
x taba efe goba efe yeo e lego bohlokwa go e laola gore go tle go fihlelela dinepo tša Molao wo.
Molawana wo mongwe le wo mongwe woo o dirwago mo karolong ye wo o ka felelago o dirile gore Mmušo o be le ditshenyegelo tša tšhelete, o swanetše go dirwa ka therišano le Tona ya Ditšhelete.
Molawana wo o dirwago ka fase ga karolo ye o ka laola gore motho yo a tlolago taolo ya wona goba yo o šitwago ke go o obamela a be molato wa tlolomolao gomme ge a bonwe molato ke kgorotsheko a lefišwe goba a ahlolelwe kgolegong sebaka sa go se fete dikgwedi tše 12.
a Melawana efe goba efe yeo e dirwago ka fase ga karolo ye, e swanetše go bewa pele ga palamente gore go boletšwe ka yona pele e ka phatlalatšwa mo Kuranteng ya Mmušo ge e le gore Palamente e tla ba e kgobokane ka nako yeo.
b Ge Palamente e sa kgobokana bjalo ka ge go laeditšwe mo temeng ya a, melawana e ka newa Sepikara sa Palamente matšatši a 30 pele ga go ka phatlalatšwa melawana yeo mo Kuranteng ya Mmušo.
Melawana ye e dirilwego go ya ka karolo ye, kudukudu karolwana 1 a, e amanago le tshepedišo nyakišišo, e swanetše ka mo go ka kgonegago ka gona go netefatša gore tiragatšo ya Molao e bonolo, e lokile e bile e a kgonega.
Ka ntle go karolo ya 19 1 ga go na tshepedišo efe goba efe ye e ka hlongwago kgorong efe goba efe ya tsheko ntle le ge moswarasetulo le yo mongwe goba ba bangwe ba diklereke ba le gona.
Ka mabaka a go diragatša Molao wo le go o dira gore o fihlelelwe ka mo go ka kgonegago ka gona-
a le go fa phethagatšo ya karolwana ya 1, baahlodi, bomaseterata goba bomaseterata ba tlaleletšo, ka mo go ka bago ka gona, le diklereke tše di laeditšwego mo go karolwana 1 di ka-
i hlongwa go ba baswarasetulo; le go ii hlongwa goba go bewa go ba diklereke,
Ka tatelano yeo, mo kgorotshekong ya tekatekano e tee goba go feta;
b Tona o swanetše go dira gore Molao o be gona ka dipolelo ka moka ka mokgwa wo o laeditšwego ka gare ga sebaka sa mengwaga ye mebedi ka morago ga go thoma ga Molao wo.
Molaodi-pharephare wa Kgoro o swanetše go tšea dikgato ka moka tše di kwagalago le gone go šomišwa methopo ye e lego gona ya Kgoro go netefatša gore klereke e ba gona mo kgorong ye nngwe le ye nngwe ya tsheko ya Repabliki.
Moahlodimogolo, o swanetše gore ka therišano le Khomišene ya Tirelo ya Boahlodi Judicial Service Commission le Khomišene ya Bomaseterata Magistrates Commission a tšwetšepele diteng tša dikhoso tša tlhahlo ka mabaka a go aga sehlopha sa baswaramarapo bao ba ineetšego e bile ba na le maitemogelo, ka mabaka a go swara marapo mo theeletšong ya melato mo kgorong ya tsheko bjalo ka ge go laeditšwe mo Molaong wo, ka go ba le-
a tlhahlo ya maloka le leago ya boswaramarapo; le b ditlwaelo tše di swanago, maemo le ditshepedišo tše swanetšego go obamelwa ke baswaramarapo mo phethagatšong ya mešomo le maatla a bona.
Moladi-pharephare wa Kgoro o swanetše go tšwetšapele le go diragatša khoso ya tlhahlo ya diklereke tša tekatekano ka mabaka a go aga sehlopha sa diklereke tše hlahlilwego e bile di kgethegile, di ineetšego gape di na le maitemogelo, ka mabaka a go diragatša mešomo le ditiro tše di laeditšwego Molaong wo, ka go ba le-
a tlhahlo ya maloka le leago ya diklereke; le b ditlwaelo tše di swanago, maemo le ditshepedišo tše swanetšego go obamelwa ke diklereke mo phethagatšong ya mešomo le maatla a bona.
Tona o swanetše go fa pego Palamenteng, bjalo ka ge go beilwe, mabapi le diteng le tiragatšo ya dikhoso tša tlhahlo tše di laeditšwego dikarolwaneng tša 4 le 5.
Karolo 31 e emetšwe ke Karolo 3 ya Molao 52 wa 2002.
KGAOLO 7
TEKOLO YA MOLAO, THAETLELE YE KOPANA LE GO THOMA
Tlhomo ya Komiti ya Tekolo ya tekatekano
Tona o swanetše gore ka bonako morago ga tsebišo ya go amogela le go hlongwa ga Molao wo ka tsebišo ya Kuranta ya Mmušo, a hlome/bee Komiti ya Tekolo ya tekatekano gomme a hlome maloko a a nago le-
a Mohlankedi yo mogolwane wa boahlodi yo o nago le mangwalo a thuto a maleba;
b Modulasetulo Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa;
d moemedi wa setšhaba;
e setsebi mafapheng a tša ditokelo tša botho setho, kudukudu ditokelo tša tekatekano;
f leloko la Kgobokano ya Setšhaba;
g leloko la Khansele ya Bosetšhaba ya Diprofense.
Tšatšikgwedi la go thoma la Karolo ya 32: 1 Setemere 2000.
Maatla, mešomo le sebaka sa maemo a ofisi ya Komiti ya Tekolo ya Tekatekano
Komiti ya Tekolo ya tekatekano e-
a swanetše go eletša Tona ka ga tirišo ya Moalo wo;
b swanetše go eletša Tona ka melao ye e nago le khuetšo mo tekatekanong;
c swanetše go neela dipego tša ka mehla go Tona ka ga tiragatšo ya Molao, tšeo di bolelago ka ge e ba dinepo tša Molao le Molaotheo di phethagaditšwe gomme e swanetše go dira ditigelo diphetošong tše dingwe le tše dingwe mo Molaong wo, go kaonafatša tiragatšo ya wona;
d e na le maatla a mangwe le mešomo bjalo ka ge go beilwe.
Komiti ya Tekolo ya Tekatekano e ka no swara merero le dikopano tša yona bjalo ka ge e bona go swanetše go dira bjalo.
Maloko a Komiti ya Tekolo ya tekatekano a laeditšwe mo karolong ya 32 a, d le e gomme a bewa lebaka la mengwaga ye mehlano gomme a ka bewa gape ge nako ya wona ya go ba maemong e fela.
Mabaka a mangwe a peo ya maloko a Komiti ya tekolo ya tekatekano a bjalo ka ge a beilwe.
Mošomo wa tshepedišo woo o amanago le tiragatšo ya ditiro tša Komiti ya Tekolo ya tekatekano e swanetše go dirwa ke bahlankedi ba ba beilwego ke Molaodi-pharephare wa Kgoro.
Maloko a a Komiti ya Tekolo ya tekatekano a na le tokelo ya go amogela tefelo, putseletšo le dikholego tše dingwe bjalo ka ge go ka bewa ke Tona a rerišane le Tona ya Ditšhelete.
Tšatšikgwedi a go thoma ya Karolo ya 33: 1 Setemere 2000.
Theo ya Taolo ka ga HIV/AIDS, mohlobo, maemo a ekonomi ya leago le maikarabelo le kemo ya lapa
Go etšwe tlhoko taetšo ye kgolokgolo ya bohlokwa, khuetšo setšhabeng le kgolaganyo le thwalo ka botlalo le kgethollo ka mabaka a maemo a HIV/AIDS, maemo a ekonomi ya leago, bosetšhaba, maikarabelo a lapa le maemo lapa-
a Tona o swanetše go fa kakanyo ye e kgethegilego gore go akaretšwe mabaka a a lego temaneng a ya tlhalošo ya 'mabaka a a iletšwago' ke Tona;
b Komiti ya Tekolo ya tekatekano e swanetše gore e re ngwaga o fele, e nyakišiše e be e fe Tona ditigelo tše di hlokagalago.
Tšatšikgwedi la go thoma la Karolwana ya : 1 Setemere 2000.
Ga go na selo mo karolong ye se se-
a amago taolo ye e tlwaelegilego ya dikgorotsheko go ahlola diphapano tše di ka rarollwago ke tirišo ya molao mo mabakeng a;
b thibelago mongongoregi go bega molato kgorotshekong ya molao ka baka la lefe gobe lefe la mabaka a;
c thibelago kgorotsheko dira ditaetšo tša gore le lengwe le le lengwe la mabaka a ke mabaka ao a lego mo temeng ya b a tlhalošo ya 'mabaka a a iletšwago' goba a akareditšwe mo go ye nngwe goba go a mangwe a mabaka a a ngwadilwego mo temeng ya a a tlhalošo ya 'mabaka a a iletšwago'.
Thaetlele ye kopana le mathomo
Molao wo o bitšwa Molao wa Tšwetšopele ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethollo ye e sa Lokago wa 2000 gomme o thoma go šoma ka tšatšikgwedi le le ngwadilwego ke Mopresidente ka kgoeletšo ya Kuranta ya Mmušo.
Matšatšikgwedi a a fapanego a ka bewa ka ditlhagišo tša go fapafapana tša Molao wo.
LENANETAETŠO LA DITIRIŠO TŠE DI SA LOKAGO MAFAPHENG A ITŠEGO
Karolo 29
Mošomo le thwalo a Goba le mapheko a maitirelo ao a ganetšago phihlelelo ye e lekanago go dibaka tša thwalo ka go šomiša ditshepedišo tše dingwe tša le kgetho.
b Tirišo ya methopo ya tša bašomi, tlhabollo, tšwetšopele le ditlwaelo tša bašomi tše di kgethollago ka mo go sa lokago kgahlanong le batho ba ba tšwago dihlopheng tše di laeditšwego ka mabaka a a iletšwago.
c Go šitwa ke go hlompha theo ya go lefela mošomo ye e lekanago ka ditefelo tše di lekanago.
d go tšweletša diphapano tša letseno tše di sa lekanego go tšwa go kgethollo ya pele ye e sa lokago.
Thuto a Go se akaretše baithuti ka tsela ye e sa lokago go dihlongwa tša thuto, go akaretšwa baithuti ba ba nago le dinyakwa tše itšego.
b go swara ka tsela ye e sa lokago baithuti ba dihlopha tše itšego go humana thekgo ya ditšhelete, dipasari goba mohuta wo mongwe le wo mongwe wa thušo ka baka la mabaka a a ileditšwego.
c Go šitwa ke go akaretša ka tsela ye e kwagalago go fapafapana thutong.
Ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo le dikholego a Go dira batho gore ba be ditekong tša kalafo ntle le tumelelo ya bona ya go tsebišwa.
b Go gana goba go tima ka tsela ye e sa lokago motho yo mongwe le yo mongwe go ba le phihlelelo ya dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo goba go šitwa ke go dira gore dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo di kgone go fihlelelwa ke motho yo mongwe le yo mongwe.
c Go gana go fa kalafo ya bongaka ya tšhoganyetšo go batho ba dihlopha tše itšego ka lebaka goba a mangwe a mabaka a iletšwago.
d Go gana go fa batšofadi ditirelo tše di kwagalago tša maphelo.
Dintlo, Bodulo, naga le thoto a Go rakwa ga batho mo dintlong ntle le tlhalošo ye e kwagalago ka lebaka goba mabaka a a iletšwago.
c Kgethollo ye e sa lokago mo kabong ya diloune tša go reka dintlo, diloune goba dithušo tša ditšhelete ka mabaka a borafe, bong goba mabaka a mangwe a a iletšwago.
d Go šitwa ke go thuša ka dinyakwa tše di kgethegilego tša batšofadi.
Ditirelo tša inšorense a Go ganetša ka mo go sa lokago go fa goba go dira gore pholisi ya inšorense e hwetšagale go motho yo mongwe le yo mongwe ka lebaka goba a mangwe a mabaka a a ileditšwego.
b Kgethollo ye e sa lokago mo neong ya dikholego, dinolofatši le ditirelo tše di lebanego inšorense.
c Kgethollo ye e sa lokago ya motho goba batho, go akaretšwa go gana ka tsela ye e sa lokago le ye e sa kwagalego, go fa ditirelo go motho fela ka baka la maemo a HIV/AIDS.
Diphenšene a Go se akaretše motho yo mongwe le yo mongwe ka mo go sa lokago go ba leloko la sekhwama sa go rola modiro goba go amogela dikholego tše dingwe le tše dingwe go tšwa sekhwameng sa pele ka lebaka goba a mangwe a mabaka a a iletšwago.
b Go kgetholla ka tsela ye e sa lokago maloko goba baholegi ba sekhwama sa go rola modiro.
Dikgwebišano a Go laola ka kgethollo ye e sa lokago gore ke mang yo o swanetšego go laletšwa go ba mogwebišani kgwebišanong ye go bolelwago ka yona.
b Go bea mabaka ao a sa lokago e bile a kgethollo ao ka wona motho a ka laletšwago ka wona goba a dumelelwa go ba mogwebišani.
Diprofešene le makgotla a Go bea maemo ao a kgaoletšago mo go sa lokago goba a ganetšago ka mo go sa lokago botseno bja profešene ya batho go tšwa go dihlopha tšeo di bego di hlokomologilwe.
b Go thibela goba go ganetša maloko phihlelelo ya dikholego goba dinolofatši ka baka la mabaka a a ileditšwego.
Kabo ya dithoto, ditirelo le dinolofatši a Go gana ka tsela ye e sa lokago goba go šitwa ke go fa mongwe goba sehlopha sa batho dithoto le ditirelo ka lebaka goba a mangwe a mabaka a ileditšwego.
b Go bea mabaka, maemo goba ditlwaelo tše di tšweletšago ditlamorago kgethollo goba tlogelo ya nako ye e fetilego ya mabapi le ya methopo ya ditšhelete.
c Go thibela ka tsela ye e sa lokago phihlelelo ya go ba le menyetla ya kontraka ya kabo ya dithoto le ditirelo.
Ditlelapo, dipapadi le mekgatlo a Go gana ka tsela ye e sa lokago go sekaseka kgopelo ya boleloko ba mokgatlo goba tlelapo ka mabaka a fe goba afe ao a ileditšwego b Go ganetša leloko ka tsela ye e sa lokago phihlelelo go goba go thibela phihlelelo go kholego efe goba efe yeo e fiwago ke mokgatlo goba tlelapo.
c Go šitwa ke go tšweletša phapano mo go kgetheng ga dihlopha tša boemedi.
